loading1
loading2
alt

Vizualna komunikacija – Fotografija

kategorije

Vizualna komunikacija

avtor

nikbracic

Povzetek odnosa med pošiljateljem in prejemnikom vizualnih informacij

Sprejemanje zaznavnih signalov z okolice vodi do ustvarjanja informacij, kar odpira odnos med pošiljateljem signala in prejemnikom informacije. Ker ljudje večino znanja o dogajanju okoli nas sprejemamo s pomočjo vida, so vizualni signali za ustvarjanje lastne predstave o nečem izrednega pomena. Z razumevanjem odnosa med vizualnimi signali in prejetimi informacijami se ukvarja vizualna komunikacija.

Vizualna komunikacija spada med neverbalne načine komuniciranja, zaradi česar ne poteka vedno med ljudmi. Čeprav njenega pomena nikoli ne smemo zanemariti, je ta še posebej izrazit ravno v primeru človeške interakcije. Pod to lahko štejemo vse vrste oblikovalskih del od grafičnega do produktnega oblikovanja in oblikovanja vmesnikov, nenazadnje pa tudi filme, videoposnetke in fotografije. Ljudje zaradi svoje osebnosti nikoli ne moremo biti povsem objektivni, zato je v primeru človeške komunikacije smiselno obravnavati pošiljateljev namen in način posredovane informacije ter prejemnikov odziv na sprejeto sporočilo.

Razumevanje tega prenosa je pomembno tako za pošiljatelja – naprimer oblikovalca ali fotografa, kot za gledalca. Pošiljatelj vizualne informacije si z njim zagotovi natančno in jasno posredovanje informacij. Prejemnik pa pri zaznavi razume prejeto sporočilo ter si z odkrivanjem pošiljateljevega namena ustvari jasno in kritično stališče do sprejetih informacij. Za prikaz tega odnosa, v sicer širokem pojmu vizualne komunikacije, se bomo v nadaljevanju osredotočili na primer fotografije.

Dojemanje videnega – .

Fotografije so vizualni medij, ki ga zaradi svoje razširjenosti v današnjem času pozna vsak. Čeprav se blog in spletna stran nb-desing.si primarno ne ukvarja s fotografijo, se bomo nanjo osredotočili pri razlagi vizualne komunikacije, saj za razumevanje ne zahteva posebnega znanja s tega področja.

Skozi čas se je uporaba fotografij za prenos informacij uveljavila zaradi njihove sposobnosti o natančni predstavitvi videnega. Poleg te in osebnega pečata pri posredovanju in razumevanju fotografij razvija tudi osebne ideale, estetiko, razmerja moči, poglede in ideologijo. Iz tega lahko sklepamo, da je za pravilno razumevanje fotografij, danes potreben ustrezen nivo slikovne pismenosti – povzeto po [1].

Zanimivost fotografij je tista, ki jim daje vpliv pri oblikovanju posameznikovega mnenja o določeni temi. Z vidika pošiljatelja vizualne informacije, je potrebno razumeti, da ljudje iste stvari vidimo drugače, saj je percepcija aktiven proces, ki je odvisen od kulture in osebnih pričakovanj – povzeto po [2]. V obratni smeri pa se mora gledalec zavedati, da kljub odlični predstavitvi videnega, fotografija predstavlja selektiven prikaz informacij, saj gre za odsev fotografovega subjektivnega pogleda. Če k temu pripišemo še verjetnost kasnejše obdelave fotografij, medij in način njene objave, pa se verjetnost o nevtralni predstavitvi videnega zmanjšuje – povzeto po [3].

Ne glede na to za kakšno vrsto vizualnih informacij gre, bodisi grafično ali produktno oblikovanje, oblikovanje spletnih strani ali v tem primeru zgolj fotografijo, vedno obstaja ta osnovni odnos med pošiljateljem in prejemnikom. Prednost vizualne komunikacije je, da omogoča sugestiven prenos miselnosti, vrednot, pripadnosti in podobno, kar lahko kot pošiljatelji vizualnih sporočil izkoristimo za številne dobre namene. V nasprotju s tem, pa se moramo kot prejemniki vizualnih informacij zavedati, da prenos pozitivnih idej ni vedno nujen, zaradi česar je potrebno vrednost informacij oceniti in jim ustrezen pomen pripisati naknadno.

Z lepimi pozdravi Vas vabim k spremljanju mesečnih objav na nb-design.si!

Nik Bračič

Viri:

Naslovna slika: https://d2slcw3kip6qmk.cloudfront.net/marketing/blog/2018Q1/power-of-visual-communication/Power_of_visuals.png

[1] M. Gutman, “Fotobanke – arhitekti medijskih reprezentacij realnosti”, Monitor ISH, let. 12, št. 1, str. 173-190, 2010.

[2] N. Durmič. 2012. Velike prevare: manipulacija v fotografiji. Dosegljivo: http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_durmic-nina.pdf [Datum dostopa: 16. 3. 2020].

[3] M. Horvat. 2008. Lažne podobe resničnosti. Mladina 36. Dosegljivo: http://www.mladina.si/44670/lazne-podobe-resnicnosti/ [Datum dostopa: 16. 3. 2020].